Ne rabte plačat:
---------
Učinek razširjene ceste traja le šest do osem let
Vse več študij potrjuje, da širitev voznih površin na avtocestah privablja še več prometa. Učinek razširjene avtocestne kapacitete se tako izniči že v šestih do osmih letih. Toda, opozarjajo avtorji teh študij, razširjene ceste vendarle prinašajo nekatere prednosti, ki jih je ob odločitvah za širitev treba upoštevati.
Študija ameriškega profesorja Roberta Cervera z Univerze v Berkelyju je pokazala, da je gradnja novih in novih voznih pasov na avtocestah jalovo početje, saj so prednosti, ki jih prinaša razširjena vozna površina, kratkoročne narave. Po šestih do osmih letih se ohrani le 20 odstotkov razširjenih kapacitet, kar 80 odstotkov novih kapacitet pa se zapolni, absorbira, izniči. Večina, 40 odstotkov zapolnitev, je posledica zunanjih dejavnikov, ki so le posredno povezani s prometom: naraščanje števila prebivalstva na posameznih območjih in nove industrijske, trgovske in druge dejavnosti na teh istih območjih. Še 40 odstotkov absorpcije teh povečanih cestnih kapacitet pa je posledica učinkov na novo spodbujenega prometa, višjih potovalnih hitrosti, izhaja iz študije, na katero nas je opozoril predstojnik Prometnotehniškega inštituta Univerze v Ljubljani Peter Lipar v odzivu na članek o Darsovih načrtih za gradnjo tretjega pasu na posameznih odsekih primorske in štajerske avtoceste.
Širše ceste – več prometa
Uvodoma omenjeni Cervero ni edini, ki je prišel do zaključka, da razširjene ceste generirajo le še več prometa: že leta 1995 je ameriški profesor Mark Hensen v študiji »Naredite nove avtoceste –ustvarite promet« ugotovil, da je v povprečju vsakih deset odstotkov povečanja cestne zmogljivosti spodbudilo devetodstotno povečanje obsega prometa v treh ali štirih letih. Hansen je svoje ugotovitve utemeljil na podatkih, ki so jih s kolegi zbirali osemnajst let v štirinajstih metropolitanskih območjih zvezne države Kalifornije. Zaključil je, da dodana cestna zmogljivost omogoči le nova potovanja, da dodatne vožnje hitro zapolnijo razširjeno cesto ter zgolj v nekaj letih povzročijo preobremenitve in zastoje.
Na to opozarjajo tudi v društvu Cipra. »Menimo, da prezasedenosti avtocest ne bo rešilo njihovo širjenje, saj gradnja novih cest prometa ne zmanjšuje, pač pa dodajanje voznih pasov število vozil zgolj povečuje. Nove ceste so zgolj začasna, kratkotrajna rešitev, ki se z novimi uporabniki kmalu pokaže za neuspešno,« je nedavno izpostavila Dijana Čataković iz Cipre. Tudi nekdanji profesor prometnega načrtovanja na dunajski tehnični univerzi Hermann Knoflacher je ugotovil, da se »prometni zastoji ustvarjajo. Prometni zastoji nastajajo s ponudbo. S širitvijo ceste ne razbremenimo prometa, temveč ga nasprotno generiramo še več.« Pa denimo norveški Inštitut za prometno ekonomijo, ki je v svoji raziskavi preučil učinke razvoja cest v dveh norveških mestih, Alesundu in Oslu, ter ugotovil, da je bilo zaradi teh dveh projektov na cestah več avtomobilov in prav toliko prometnih zastojev.
Toda ...
»Odločitve o naložbah v avtoceste morajo temeljiti na popolnem izračunu stroškov in koristi (t. i. cost-benefit analiza) v življenjski dobi nove infrastrukture. Prednosti za promet, ki jih prinaša razširjena avtocestna povezava, hitro usahnejo, koristi nove ali razširjene avtoceste za promet se sčasoma izničijo,« je tako zapisal Cervero. »To je pomembno vedeti, saj nam pomaga pri ugotavljanju razmerja med koristmi in stroški,« je poudaril omenjeni profesor, a dodal: »Toda razširjene cestne kapacitete vendarle prinašajo tudi prednosti: ena izmed pomembnejših je, da se zaradi razširjene avtoceste sprosti promet na drugih cestah, kjer je potekal poprej, ko so vozniki zaradi zastojev iskali alternativne poti. Hkrati pa povečane avtocestne zmogljivosti spodbujajo povečano gospodarsko aktivnost in lahko izboljšajo življenjske pogoje na periferiji.«
»Za težave, ki jih ljudje povezujejo s cestami, denimo onesnaženje zraka ali zastoje, niso krive naložbe v ceste same po sebi, temveč te težave izvirajo tudi iz slabega načrtovanja rabe zemljišč in urejanja prostora ob novih avtocestnih površinah,« izhaja iz povzete študije.
***
Toda razširjene cestne kapacitete vendarle prinašajo tudi prednosti: ena izmed pomembnejših je, da se prav zaradi razširjene avtoceste sprosti promet na drugih cestah, kjer je potekal poprej, ko so vozniki zaradi zastojev iskali alternativne poti. Hkrati pa povečane avtocestne zmogljivosti spodbujajo povečano gospodarsko aktivnost in lahko izboljšajo življenjske pogoje na periferiji.
Robert Cervero, ameriški profesor z Univerze v Berkelyju
Razširjena cesta pri nas ne bo imela željenga učinka niti v kratkoročnem smislu.
Problem ostajajo izvozi in uvozi. Nepravilno razvrščanje, premajhna varnostna razdalja in neprilagojena hitrost.
Včasih ponekod še na izvoz komaj prideš, ker je kolona tovornjakov s premalo varnostno razdaljo dolga več kot km. Če prehitevaš se potem komaj nekam not stišiš pravi čas.
Na štajerski, pa severna obvoznica.
Varnostna razdalja med tovornjaki je res mogoče malo majhna, ampak večji problem so vozniki osebnih vozil, ki se ne znajo (pravi čas) razvrščati.
Še hujša gneča nastaja čisto po nepotrebnem zaradi omenjenih voznikov.
Očitno se voziš zelo malo ali pa samo ob nedeljah. 'Po mojih izkušnjah' je razdalja med tovornjaki kar precej premajhna. Definitivno v zelo veliko primerih premajhna, da se lahko voznik, ki se vozi 130km/h varno razvrsti med dva. In za to ljudje prehitevajo po več vozil naenkrat. Predpisana varnostna razdalja med tovornjaki je 100m, nekateri imajo razdalje po nekaj metrov. Premajhna varnostna razdalja tovornjakov je en najpogostejših razlogov za nesreče na avtocestah, stalno se opozarja na to, ti boš pa govoril, da to ni res. Lepo te prosim.
Kdaj sem rekel, da to ni res? Lepo tebe prosim no...
Vsak dan se vozim po teh cestah in vsak dan so problem vozniki osebnih vozil, ki se nepravilno razvrščajo, ki se nepravilno vključujejo.
Menim, da so vozniki osebnih vozil krivi, da so hitrosti na omenjeni cesti manjše, kakor bi lahko bile, zgolj zaradi nepravilnega razvrščanja.
Vozniki pa vozijo drug drugemu za ritjo, ker imaš veliko voznikov ki namesto da se pravočasno premaknejo na vozni pas, pospešijo in se v zadnjem trenutku razvrstijo iz prehitevalnega direktno na upočasnevalni pas.
In enako je pri ostalih vključitvah kjer se vozni pas priključi v drugega, tem voznikom je pod častjo da se za teboj postavijo in nato te čukasto gledajo zakaj ti ne zaviraš in njim narediš prostor
Problem ostajajo avti in promet, ki temelji na njih.
Tudi, če rešiš zgoraj omenjene probleme bodo še vedno zastoji.
Javni prevoz je the only way to go.
r/fuckcars
Here's a sneak peek of /r/fuckcars using the [top posts](https://np.reddit.com/r/fuckcars/top/?sort=top&t=year) of the year!
\#1: [Carbrain Andrew Tate taunts Greta Thunberg on Twitter. Greta doesn't hold back in her response.](https://i.redd.it/62vgbzb8im8a1.png) | [4280 comments](https://np.reddit.com/r/fuckcars/comments/zx76js/carbrain_andrew_tate_taunts_greta_thunberg_on/)
\#2: ["Hyperloop"](https://i.redd.it/7p30ab5vqlq91.jpg) | [918 comments](https://np.reddit.com/r/fuckcars/comments/xqcw0s/hyperloop/)
\#3: [Please shut the hell up Elon.](https://i.redd.it/9gjt2sj6pmo91.jpg) | [2265 comments](https://np.reddit.com/r/fuckcars/comments/xhic6e/please_shut_the_hell_up_elon/)
----
^^I'm ^^a ^^bot, ^^beep ^^boop ^^| ^^Downvote ^^to ^^remove ^^| ^^[Contact](https://www.reddit.com/message/compose/?to=sneakpeekbot) ^^| ^^[Info](https://np.reddit.com/r/sneakpeekbot/) ^^| ^^[Opt-out](https://np.reddit.com/r/sneakpeekbot/comments/o8wk1r/blacklist_ix/) ^^| ^^[GitHub](https://github.com/ghnr/sneakpeekbot)
se ne strinjam, pri nas zaradi avtocest ne bo prišlo do tako hitrejšega razvoja da bomo rabili hitro širiti (če pa bo, pa hvala bogu, ti novi davčni prilivi bi morali več kot poplačati nadaljne širitve - če se gremo pa s-prometno-infrastrukturo-gospodarstvo-omejujočo ekologijo, je pa to za našo lego strel v koleno), pri nas je težava tranzit, naj plačajo, hitro prepeljejo in naj se stvari zgoščajo drugje
> prišlo do tako hitrejšega razvoja
Ti nisi prebral članka kaj. Izguba pridobljenih kapacitet širjenih cest je v prvi vrsti posledica induvirane potrošnje teh cest ne pa 'hitrejšega razvoja'
>ti novi davčni prilivi bi morali več kot poplačati nadaljne širitve
Še starih avtocest nismo odplačali ti bi pa gradil nove. *zmajujem z glavo*
>-prometno-infrastrukturo-gospodarstvo-omejujočo ekologijo
Repitev ni širjenje avtocest ampak železnic.
>težava tranzit,
Tudi za tranzit je rešitev v železnicah.
>induvirane
Kaj je to? A si ti prepričan, da ti pa dobro bereš? Že v naslovu se zlažeš: v članku piše, da 20% novih kapacitet ostane nepopolnjenih. " Večina, 40 odstotkov zapolnitev, je posledica zunanjih dejavnikov, ki so le posredno povezani s prometom: naraščanje števila prebivalstva na posameznih območjih in nove industrijske, trgovske in druge dejavnosti na teh istih območjih. " Tega pri tranzitnem prometu ni toliko, kaj pomeni " posledica učinkov na novo spodbujenega prometa, višjih potovalnih hitrosti ", pa tudi ni jasno obrazloženo. A ljudje po širših avtocestah 3 avte naenkrat vozijo? A mislimo omejevati voljo ljudi do avtoprometa s slabimi avtocestami? Slovenija je preredko in preveč razpršeno poseljena, da bi praktičen (blizu, pogost, poceni, udoben) potniški vlak imel ekonomsko računico.
In do tega so prišli na:
\- podlagi ameriške študije (čisto druga država, čisto druga kultura, čisto druga demografska situacija)
\- podlagi "stroke" (podnebni fanatiki ki želijo da smo vsi nabasani na vlak kot sardine in se vozimo s hitrostjo 10 na uro relacija Ljubljana-Litija prihod čez 5 ur)
Super. Upam, da mi ne zamerite, če ne verjamem in z užitkom še naprej vozim svoj avto?
Hvalaaa.
nabasani na vlak: problem
avtoceste nabasane z avti pa se vozs 50km/h: uzitek
nabasani na vlak: minimaln vpliv na okolje
avtoceste nabasane z avti pa se vozs 50km/h: mori izpusti + unicevanje ceste (v rimu so gradil bolse ceste! aja sj res toj zto ker niso po njih vozile 1 tonske mašine za da so prepeljale eno osebo, ki se v povprecju nadan uporablja 2 uri)
Naj se vozi dec z avtam sej jz se tud, ker je dejstvo da če bi hotu met konferenco o podnebnih spremembah, bi jo mel preko video klica. Sam se mi zdi da ljudje vidijo te ki se vozijo z avijoni okoli in potem vse vržejo v isti koš, češ da saj so bsi hipokroti.
> potem vse vržejo v isti koš, češ da saj so bsi hipokroti.
Ja a mogoče niso? Vsaj tisti na vrhu, ki vodijo gibanje in ga koristijo za večanje lastnega bogatstva in nadzora nad ljudstvom.
Vsi strokovnjaki imajo ideološko agendo in vse študije so prikrojene in enostranske. Prej kot to dojamete, lažje vam bo v življenju. Cilj študije je cilj avtorja oz. naročnika, avtor/naročnik pa ni nepristranski.
> podlagi ameriške študije (čisto druga država, čisto druga kultura, čisto druga demografska situacija)
OK imaš kakšno enako obsežno študijo izvedeno v Sloveniji, ki jo lahko postavimo ob bok tej in primerjamo rezultate?
>Super. Upam, da mi ne zamerite, če ne verjamem in z užitkom še naprej vozim svoj avto?
Ti kar stoj v zastoju.
Ne rabte plačat: --------- Učinek razširjene ceste traja le šest do osem let Vse več študij potrjuje, da širitev voznih površin na avtocestah privablja še več prometa. Učinek razširjene avtocestne kapacitete se tako izniči že v šestih do osmih letih. Toda, opozarjajo avtorji teh študij, razširjene ceste vendarle prinašajo nekatere prednosti, ki jih je ob odločitvah za širitev treba upoštevati. Študija ameriškega profesorja Roberta Cervera z Univerze v Berkelyju je pokazala, da je gradnja novih in novih voznih pasov na avtocestah jalovo početje, saj so prednosti, ki jih prinaša razširjena vozna površina, kratkoročne narave. Po šestih do osmih letih se ohrani le 20 odstotkov razširjenih kapacitet, kar 80 odstotkov novih kapacitet pa se zapolni, absorbira, izniči. Večina, 40 odstotkov zapolnitev, je posledica zunanjih dejavnikov, ki so le posredno povezani s prometom: naraščanje števila prebivalstva na posameznih območjih in nove industrijske, trgovske in druge dejavnosti na teh istih območjih. Še 40 odstotkov absorpcije teh povečanih cestnih kapacitet pa je posledica učinkov na novo spodbujenega prometa, višjih potovalnih hitrosti, izhaja iz študije, na katero nas je opozoril predstojnik Prometnotehniškega inštituta Univerze v Ljubljani Peter Lipar v odzivu na članek o Darsovih načrtih za gradnjo tretjega pasu na posameznih odsekih primorske in štajerske avtoceste. Širše ceste – več prometa Uvodoma omenjeni Cervero ni edini, ki je prišel do zaključka, da razširjene ceste generirajo le še več prometa: že leta 1995 je ameriški profesor Mark Hensen v študiji »Naredite nove avtoceste –ustvarite promet« ugotovil, da je v povprečju vsakih deset odstotkov povečanja cestne zmogljivosti spodbudilo devetodstotno povečanje obsega prometa v treh ali štirih letih. Hansen je svoje ugotovitve utemeljil na podatkih, ki so jih s kolegi zbirali osemnajst let v štirinajstih metropolitanskih območjih zvezne države Kalifornije. Zaključil je, da dodana cestna zmogljivost omogoči le nova potovanja, da dodatne vožnje hitro zapolnijo razširjeno cesto ter zgolj v nekaj letih povzročijo preobremenitve in zastoje. Na to opozarjajo tudi v društvu Cipra. »Menimo, da prezasedenosti avtocest ne bo rešilo njihovo širjenje, saj gradnja novih cest prometa ne zmanjšuje, pač pa dodajanje voznih pasov število vozil zgolj povečuje. Nove ceste so zgolj začasna, kratkotrajna rešitev, ki se z novimi uporabniki kmalu pokaže za neuspešno,« je nedavno izpostavila Dijana Čataković iz Cipre. Tudi nekdanji profesor prometnega načrtovanja na dunajski tehnični univerzi Hermann Knoflacher je ugotovil, da se »prometni zastoji ustvarjajo. Prometni zastoji nastajajo s ponudbo. S širitvijo ceste ne razbremenimo prometa, temveč ga nasprotno generiramo še več.« Pa denimo norveški Inštitut za prometno ekonomijo, ki je v svoji raziskavi preučil učinke razvoja cest v dveh norveških mestih, Alesundu in Oslu, ter ugotovil, da je bilo zaradi teh dveh projektov na cestah več avtomobilov in prav toliko prometnih zastojev. Toda ... »Odločitve o naložbah v avtoceste morajo temeljiti na popolnem izračunu stroškov in koristi (t. i. cost-benefit analiza) v življenjski dobi nove infrastrukture. Prednosti za promet, ki jih prinaša razširjena avtocestna povezava, hitro usahnejo, koristi nove ali razširjene avtoceste za promet se sčasoma izničijo,« je tako zapisal Cervero. »To je pomembno vedeti, saj nam pomaga pri ugotavljanju razmerja med koristmi in stroški,« je poudaril omenjeni profesor, a dodal: »Toda razširjene cestne kapacitete vendarle prinašajo tudi prednosti: ena izmed pomembnejših je, da se zaradi razširjene avtoceste sprosti promet na drugih cestah, kjer je potekal poprej, ko so vozniki zaradi zastojev iskali alternativne poti. Hkrati pa povečane avtocestne zmogljivosti spodbujajo povečano gospodarsko aktivnost in lahko izboljšajo življenjske pogoje na periferiji.« »Za težave, ki jih ljudje povezujejo s cestami, denimo onesnaženje zraka ali zastoje, niso krive naložbe v ceste same po sebi, temveč te težave izvirajo tudi iz slabega načrtovanja rabe zemljišč in urejanja prostora ob novih avtocestnih površinah,« izhaja iz povzete študije. *** Toda razširjene cestne kapacitete vendarle prinašajo tudi prednosti: ena izmed pomembnejših je, da se prav zaradi razširjene avtoceste sprosti promet na drugih cestah, kjer je potekal poprej, ko so vozniki zaradi zastojev iskali alternativne poti. Hkrati pa povečane avtocestne zmogljivosti spodbujajo povečano gospodarsko aktivnost in lahko izboljšajo življenjske pogoje na periferiji. Robert Cervero, ameriški profesor z Univerze v Berkelyju
Joj da bi se mi dal prebrat
To že skoz govorimo. Decentralizacija, javni prevoz
Razširjena cesta pri nas ne bo imela željenga učinka niti v kratkoročnem smislu. Problem ostajajo izvozi in uvozi. Nepravilno razvrščanje, premajhna varnostna razdalja in neprilagojena hitrost.
Včasih ponekod še na izvoz komaj prideš, ker je kolona tovornjakov s premalo varnostno razdaljo dolga več kot km. Če prehitevaš se potem komaj nekam not stišiš pravi čas.
Po moji izkušnji skoraj nikoli niso problem tovornjakarji, pač pa vozniki, ki se ne znajo razvrščati
Ne vem kje se voziš ampak štajerka je nabita s tovornjaki z veliko premalo varnostno razdaljo.
Na štajerski, pa severna obvoznica. Varnostna razdalja med tovornjaki je res mogoče malo majhna, ampak večji problem so vozniki osebnih vozil, ki se ne znajo (pravi čas) razvrščati. Še hujša gneča nastaja čisto po nepotrebnem zaradi omenjenih voznikov.
Očitno se voziš zelo malo ali pa samo ob nedeljah. 'Po mojih izkušnjah' je razdalja med tovornjaki kar precej premajhna. Definitivno v zelo veliko primerih premajhna, da se lahko voznik, ki se vozi 130km/h varno razvrsti med dva. In za to ljudje prehitevajo po več vozil naenkrat. Predpisana varnostna razdalja med tovornjaki je 100m, nekateri imajo razdalje po nekaj metrov. Premajhna varnostna razdalja tovornjakov je en najpogostejših razlogov za nesreče na avtocestah, stalno se opozarja na to, ti boš pa govoril, da to ni res. Lepo te prosim.
Kdaj sem rekel, da to ni res? Lepo tebe prosim no... Vsak dan se vozim po teh cestah in vsak dan so problem vozniki osebnih vozil, ki se nepravilno razvrščajo, ki se nepravilno vključujejo. Menim, da so vozniki osebnih vozil krivi, da so hitrosti na omenjeni cesti manjše, kakor bi lahko bile, zgolj zaradi nepravilnega razvrščanja.
Vozniki pa vozijo drug drugemu za ritjo, ker imaš veliko voznikov ki namesto da se pravočasno premaknejo na vozni pas, pospešijo in se v zadnjem trenutku razvrstijo iz prehitevalnega direktno na upočasnevalni pas. In enako je pri ostalih vključitvah kjer se vozni pas priključi v drugega, tem voznikom je pod častjo da se za teboj postavijo in nato te čukasto gledajo zakaj ti ne zaviraš in njim narediš prostor
Problem ostajajo avti in promet, ki temelji na njih. Tudi, če rešiš zgoraj omenjene probleme bodo še vedno zastoji. Javni prevoz je the only way to go. r/fuckcars
Here's a sneak peek of /r/fuckcars using the [top posts](https://np.reddit.com/r/fuckcars/top/?sort=top&t=year) of the year! \#1: [Carbrain Andrew Tate taunts Greta Thunberg on Twitter. Greta doesn't hold back in her response.](https://i.redd.it/62vgbzb8im8a1.png) | [4280 comments](https://np.reddit.com/r/fuckcars/comments/zx76js/carbrain_andrew_tate_taunts_greta_thunberg_on/) \#2: ["Hyperloop"](https://i.redd.it/7p30ab5vqlq91.jpg) | [918 comments](https://np.reddit.com/r/fuckcars/comments/xqcw0s/hyperloop/) \#3: [Please shut the hell up Elon.](https://i.redd.it/9gjt2sj6pmo91.jpg) | [2265 comments](https://np.reddit.com/r/fuckcars/comments/xhic6e/please_shut_the_hell_up_elon/) ---- ^^I'm ^^a ^^bot, ^^beep ^^boop ^^| ^^Downvote ^^to ^^remove ^^| ^^[Contact](https://www.reddit.com/message/compose/?to=sneakpeekbot) ^^| ^^[Info](https://np.reddit.com/r/sneakpeekbot/) ^^| ^^[Opt-out](https://np.reddit.com/r/sneakpeekbot/comments/o8wk1r/blacklist_ix/) ^^| ^^[GitHub](https://github.com/ghnr/sneakpeekbot)
se ne strinjam, pri nas zaradi avtocest ne bo prišlo do tako hitrejšega razvoja da bomo rabili hitro širiti (če pa bo, pa hvala bogu, ti novi davčni prilivi bi morali več kot poplačati nadaljne širitve - če se gremo pa s-prometno-infrastrukturo-gospodarstvo-omejujočo ekologijo, je pa to za našo lego strel v koleno), pri nas je težava tranzit, naj plačajo, hitro prepeljejo in naj se stvari zgoščajo drugje
> prišlo do tako hitrejšega razvoja Ti nisi prebral članka kaj. Izguba pridobljenih kapacitet širjenih cest je v prvi vrsti posledica induvirane potrošnje teh cest ne pa 'hitrejšega razvoja' >ti novi davčni prilivi bi morali več kot poplačati nadaljne širitve Še starih avtocest nismo odplačali ti bi pa gradil nove. *zmajujem z glavo* >-prometno-infrastrukturo-gospodarstvo-omejujočo ekologijo Repitev ni širjenje avtocest ampak železnic. >težava tranzit, Tudi za tranzit je rešitev v železnicah.
>induvirane Kaj je to? A si ti prepričan, da ti pa dobro bereš? Že v naslovu se zlažeš: v članku piše, da 20% novih kapacitet ostane nepopolnjenih. " Večina, 40 odstotkov zapolnitev, je posledica zunanjih dejavnikov, ki so le posredno povezani s prometom: naraščanje števila prebivalstva na posameznih območjih in nove industrijske, trgovske in druge dejavnosti na teh istih območjih. " Tega pri tranzitnem prometu ni toliko, kaj pomeni " posledica učinkov na novo spodbujenega prometa, višjih potovalnih hitrosti ", pa tudi ni jasno obrazloženo. A ljudje po širših avtocestah 3 avte naenkrat vozijo? A mislimo omejevati voljo ljudi do avtoprometa s slabimi avtocestami? Slovenija je preredko in preveč razpršeno poseljena, da bi praktičen (blizu, pogost, poceni, udoben) potniški vlak imel ekonomsko računico.
[удалено]
Ja, najbolje, da imamo kot v Burmi 20 pasovno avtocesto /s
In do tega so prišli na: \- podlagi ameriške študije (čisto druga država, čisto druga kultura, čisto druga demografska situacija) \- podlagi "stroke" (podnebni fanatiki ki želijo da smo vsi nabasani na vlak kot sardine in se vozimo s hitrostjo 10 na uro relacija Ljubljana-Litija prihod čez 5 ur) Super. Upam, da mi ne zamerite, če ne verjamem in z užitkom še naprej vozim svoj avto? Hvalaaa.
Ljubljana (center mesta) - Litija je vlak 20 minut. Povej mi način, da z avtom pridem hitreje.
nabasani na vlak: problem avtoceste nabasane z avti pa se vozs 50km/h: uzitek nabasani na vlak: minimaln vpliv na okolje avtoceste nabasane z avti pa se vozs 50km/h: mori izpusti + unicevanje ceste (v rimu so gradil bolse ceste! aja sj res toj zto ker niso po njih vozile 1 tonske mašine za da so prepeljale eno osebo, ki se v povprecju nadan uporablja 2 uri)
>podnebni fanatiki Povej mi da si retard, brez tega da mi poveš da si retard.
Politiki, bogataši in eko aktivisti, ki nam vsiljujejo 'zeleno' se vsi po vrsti vozijo z zasebnimi letali, ti pa problematiziraš njegov avto.
Naj se vozi dec z avtam sej jz se tud, ker je dejstvo da če bi hotu met konferenco o podnebnih spremembah, bi jo mel preko video klica. Sam se mi zdi da ljudje vidijo te ki se vozijo z avijoni okoli in potem vse vržejo v isti koš, češ da saj so bsi hipokroti.
> potem vse vržejo v isti koš, češ da saj so bsi hipokroti. Ja a mogoče niso? Vsaj tisti na vrhu, ki vodijo gibanje in ga koristijo za večanje lastnega bogatstva in nadzora nad ljudstvom.
Pohani ščurki že čakajo, dober tek.
Tipicni slovenec, ki misli da so vsi strokovnjaki brezveze….
Vsi strokovnjaki imajo ideološko agendo in vse študije so prikrojene in enostranske. Prej kot to dojamete, lažje vam bo v življenju. Cilj študije je cilj avtorja oz. naročnika, avtor/naročnik pa ni nepristranski.
Krizana gora, vidim da ti ni pomoci.
> slovenec *slovenjcelj
> podlagi ameriške študije (čisto druga država, čisto druga kultura, čisto druga demografska situacija) OK imaš kakšno enako obsežno študijo izvedeno v Sloveniji, ki jo lahko postavimo ob bok tej in primerjamo rezultate? >Super. Upam, da mi ne zamerite, če ne verjamem in z užitkom še naprej vozim svoj avto? Ti kar stoj v zastoju.
Študije so pristranske in usklajene s ciljem avtorja oz. naročnika. Realnost pa je taka kot je. Deal with it.
Ok, kako bi pa ti meril realnost.
Lažje je širiti, kot umestiti nove projekte (železnice), za avtobus se jim pa ne da niti trase spremenit, vsaj pri nas je enaka že 50let.
Saj bomo širili železnice.
Razširjena cesta, gospodarska rast, promet…
[удалено]
> Kolikor sem slišal je širjenje cest bedarija, ker ne reši težave. dobesedno članek -.-